Michelangelo

Michelangelo je bil doma iz Firenc, ki so jih obdajali mehki griči. V njegovem času je v florentinški državi vladal Lorenzo de'Medici. V mestu, v katerem so občudovali Botticellijevo Pomlad in Venero, je bilo prijetno živeti, za marsikoga pa je bilo tudi pekel. Bil je iz mesta, kjer ni bilo prostora za svobodomiselnega Leonarda, kjer je Botticelli končeval svoje življenje in kjer je uporni pridigar Savonarola zgorel na grmadi.

Kadar je bil daleč iz Firenc, ga je mučilo domotožje. V svoje mesto se je hotel vrniti vsaj mrtev, če se že ni mogel živ. Bil je aristokratskega duha in je veliko dal na svojo družino. Zanjo je žrtvoval vse in enako je zahteval tudi od drugih. V mnogih njegovih pismih je zapisano "naš rod".

Bil je genij, večji kot katerikoli pred njim. Veliko je delal, saj mu je bila to strast. Delal je brez počitka in dostikrat je pozabil tudi na hrano. Hodil je v kamnolome in izbiral marmor, iz katerega bo izklesal kip. To je bila njegova strast, hotel je klesati gore. Vse je hotel napraviti sam. Bil je inženir, težak, kamnosek, gradil pa je tudi ceste za prevoz marmorja do njegove delavnice. Živel je v bedi, čeprav je bil bogat. Zaslužil je veliko, da bi bilo lahko njegovo življenje čisto drugačno.

Pred bedo ga je opozarjal oče, ki je vedel, kam ga bo pripeljalo slabo življenje. Toda nasveti niso zalegli. Nikoli ni dovolil, da bi s seboj ravnal bolj človeško. Njegova hrana sta bila kruh in vino, spal pa je le po nekaj ur. Toda neupoštevanje očetovih nasvetov ga je pripeljalo do več hudih bolezni. Prezgodaj je ostarel in bil že pri dvainštiridesetih popolnoma onemogel. Za posledicami tega težaškega življenja je trpelo njegovo telo in tudi um. Lotila se ga je melanholija. Trepetal je od samih sumničenj in ni zaupal nikomur. Zaupal ni ne svojim staršem, ne bratom in ne prijateljem. Sumničil jih je, da nestrpno pričakujejo njegovo smrt. Vse mu je postalo vir trpljenja in končno je pričel v tem uživati. V radosti ni užival, vse je videl le v bolečini. Bil je sam. Ženske ljubezni ni bil deležen in le za hip je občutil čisto zvezdo prijateljstva z Viktorijo Colonno. Pri njem je bila noč v srcu, kjer sta tičali otožnost in praznina.

Celoten povzetek knjige lahko dobite zastonj na startni strani, če pravilno odgovorite na tri enostavna vprašanja.